Serija · Del 3 od 6
Zakaj se plačila selijo na blockchain infrastrukturo
24/7 poravnava, čezmejna nakazila, stabilni kovanci in avtomatizacija: zakaj podjetja preizkušajo blockchain za plačila – in zakaj to ni samodejno hitreje ali ceneje.
Plačila so videti hipna – poravnava pogosto ni
Dotik kartice se zdi hipen, vendar plačilo v ozadju takrat še ni zaključeno. Avtorizacija poteka v nekaj sekundah; dejanska poravnava med bankami, kartičnimi mrežami in trgovci lahko traja en ali več delovnih dni. Mednarodna nakazila lahko trajajo še dlje, saj gredo skozi več korespondenčnih bank.
Za potrošnike je ta razkorak večinoma neviden. Za podjetja pa pomeni vezavo obratnega kapitala, potrebo po usklajevanju in ustvarja časovne omejitve, ki ne ustrezajo globalnemu, vedno aktivnemu gospodarstvu. Ta razkorak je glavni razlog, da podjetja preučujejo infrastrukturo na osnovi blockchaina.
Kaj podjetja raziskujejo
Neprekinjena poravnava: skupne knjige se ne zapirajo ob vikendih ali praznikih, zato se lahko vrednost prenaša in poravnava kadarkoli. Mednarodna nakazila: stabilni kovanci se lahko prenašajo med državami brez več posrednikov, kar je posebej pomembno tam, kjer so tradicionalne poti počasne ali drage.
Manj posrednikov: ko več strani uporablja isto knjigo, jim ni treba voditi ločenih evidenc in jih kasneje usklajevati. Avtomatizacija: plačila je mogoče povezati s pametnimi pogodbami, na primer za sprostitev sredstev ob prejemu blaga. Ponudniki plačil, fintech podjetja in nekatere velike banke izvajajo pilotne projekte ali že ponujajo storitve na teh področjih.
Trezen pogled
Blockchain ni samodejno hitrejši ali cenejši. Številni domači sistemi za takojšnja plačila že omogočajo poravnavo v nekaj sekundah po zelo nizki ceni. Kartične mreže ponujajo zaščite za potrošnike, kot so povratne bremenitve, ki jih blockchain prenosi privzeto ne omogočajo. Omrežne pristojbine na nekaterih blockchainih pa lahko ob visoki uporabi močno narastejo.
Obstajajo tudi dodatni koraki, ki jih je lahko spregledati: pretvorba med bančnim denarjem in žetoni, preverjanje skladnosti, varnost denarnic in računovodstvo. Ko so ti vključeni, je prednost močno odvisna od primerjanega plačilnega sistema in primera uporabe. Pri domačem maloprodajnem nakupu je korist lahko majhna; pri čezmejnem poslovnem plačilu med vikendom pa lahko pomembna.
Kje se običajno izkaže kot smiselno
Najmočnejši primeri danes imajo običajno nekaj skupnih značilnosti: plačila prečkajo meje ali časovne pasove, več strani potrebuje iste informacije, hitrost poravnave je pomembna za likvidnost ali pa so procesi dovolj ponavljajoči, da jih je smiselno avtomatizirati.
Primeri vključujejo premike sredstev med podružnicami globalnih podjetij, izplačila mednarodnim samostojnim izvajalcem ali dobaviteljem ter poravnave med ponudniki plačil. V mnogih od teh primerov blockchain sploh ne nadomešča uporabniško vidnega plačilnega načina – deluje v ozadju, uporabniki pa še vedno vidijo znane vmesnike.
Kaj je še treba rešiti
Sprejetje je odvisno od več kot le tehnologije. Jasna regulativa, zanesljive povezave med bančnimi računi in blockchain omrežji, interoperabilnost med različnimi verigami ter trdni standardi za identiteto in skladnost so še vedno v razvoju.
Varnost in operativna odpornost sta enako pomembni kot hitrost. Plačilni sistem je uporaben le, če podjetja zaupajo, da bo vedno deloval, in vedo, kaj se zgodi, če gre kaj narobe.
Plast infrastrukture, ne revolucija čez noč
Najbolj realna slika ni, da bi blockchain nadomestil obstoječe plačilne sisteme, temveč da postane še ena infrastrukturna plast – izbrana tam, kjer ponuja resnično prednost in povezana z že delujočimi sistemi.
Za vsakogar, ki spremlja to področje, je koristno vprašanje vedno enako: s čim primerjamo, za koga in pod katerimi pogoji? To vprašanje loči dejanski napredek od marketinga.
Ta članek je namenjen izključno izobraževalnim namenom in ne predstavlja finančnega, investicijskega, davčnega ali pravnega nasveta.
